Čeprav lokalna delovna dovoljenja niso potrebna, lahko države gostiteljice še vedno uveljavljajo administrativne zahteve in pogoje glede bivanja, kot sta dovoljenje za začasno prebivanje ali poseben vizum Vander Elst, odvisno od trajanja napotitve. Ta pravila se razlikujejo glede na državo, zaradi česar je skladnost zapletena naloga. Evropska komisija na primer trenutno vodi postopek za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji. Komisija trdi, da nemška zahteva, da morajo državljani tretjih držav za napotitve do 90 dni pridobiti dodaten vizum Vander Elst, krši svobodo opravljanja storitev in schengenska pravila.
Kljub temu trajajočemu sporu nemška nacionalna zakonodaja določa posebne poti. V skladu s členom 17a nemške uredbe o prebivanju so državljani tretjih držav s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU oproščeni zahteve po vizumu za začasno opravljanje storitev v Nemčiji za največ 90 dni v 12-mesečnem obdobju. Vendar pa Nemčija za državljane tretjih držav brez statusa rezidenta za daljši čas še vedno zahteva vizum Vander Elst, ki se izda kot schengenski vizum tipa C ali nacionalni vizum tipa D pred vstopom v državo z namenom opravljanja storitev.
Španija je ubrala drugačen pristop k kodifikaciji teh pravic. Španija je načelo Vander Elst uradno vključila v svojo novo uredbo o priseljevanju, ki je začela veljati 20. maja 2025, in ga izrecno opredelila kot izjemo od delovnega dovoljenja. Za napotitve, krajše od 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, se lahko zahteva schengenski vizum za državljane tretjih držav, ki prebivajo v državah EU izven schengenskega območja, kot je Irska. Nasprotno pa delavci, napoteni iz schengenskih držav, običajno potrebujejo le predhodno prijavo napotenega delavca pred začetkom opravljanja svojih nalog v Španiji.
V Belgiji se regulativni okvir močno osredotoča na socialno varnost in lokalno registracijo. Državljani tretjih držav, napoteni v okviru izjeme Vander Elst, za kratkoročne napotitve ne potrebujejo delovnega dovoljenja ali enotnega dovoljenja. Vendar pa morajo imeti pravico do prebivanja, daljšo od treh mesecev, v državi pošiljateljici. Ob prihodu morajo napoteni delavci prijaviti svoj prihod na lokalni občini v treh delovnih dneh po vstopu v Belgijo. Delodajalci morajo prav tako vložiti predhodno prijavo LIMOSA in pridobiti prenosni dokument A1 za dokazovanje socialne varnosti.
