Najem, izposoja ali kadrovska agencija: kdo je delodajalec

Slovenska zakonodaja pozna dve ločeni dejavnosti, ki ju podjetja v praksi pokrivajo z istimi besedami. Prva je zagotavljanje dela delavcev uporabniku (163. člen ZUTD, 59.–63. člen ZDR-1): delavec je zaposlen pri agenciji, delo pa opravlja pri vas, po vaših navodilih, z vašimi sredstvi in v vašem delovnem procesu. Druga je posredovanje zaposlitve (25. člen ZUTD): agencija poišče kandidata in ga napoti k vam, zaposlite pa ga sami.

Praktična posledica: če ponudba pravi »kadrovska agencija«, še ne veste, kaj kupujete. Vprašajte eno stvar: kdo bo z delavcem podpisal pogodbo o zaposlitvi? Če agencija, gre za zagotavljanje dela in ponudnik mora biti v registru. Če vi, gre za posredovanje zaposlitve in po koncu iskanja prevzamete vse obveznosti delodajalca sami.

Pri Evroprocesu delavci vedno ostanejo zaposleni pri nas: delavce poiščemo, preverimo in izberemo sami in delajo na vašem projektu ali v vaši proizvodnji. Kandidatov ne posredujemo v neposredno zaposlitev pri naročniku. Kako poteka izbor, opisuje stran naše kadrovske agencije; kako poteka sama izposoja delavcev, pa njena stran.

Pri zagotavljanju dela sta udeleženi dve pogodbi in trije udeleženci. Agencija z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi (59. člen ZDR-1), z vami pa pisni dogovor o zagotavljanju dela (62. člen ZDR-1). Delavec dela po vaših navodilih (63. člen), plačo pa mu izplača agencija.

Kaj plačate: agenciji plačate račun za čas, ko je delavec delal pri vas. Ker mora napoteni delavec med napotitvijo prejemati plačilo in pogoje po kolektivni pogodbi in splošnih aktih, ki zavezujejo vas (61. in 63. člen ZDR-1), je izhodišče cene vaša plačna lestvica za primerljivo delovno mesto; k temu se prištejejo prispevki, dodatki in storitev agencije. Delavec ne plača ničesar.

Ena posledica, ki jo naročniki radi spregledajo: za izplačilo plač in drugih prejemkov za obdobje, ko je delavec delal pri vas, ste kot uporabnik subsidiarno odgovorni (62. člen, 6. odstavek ZDR-1). Če agencija plače ne izplača, lahko delavec zanjo terja vas. Zato ni vseeno, koga izberete in ali je v registru.

ZDR-1 postavlja uporabniku tri vrste omejitev. Prva je številčna: napotenih delavcev pri vas ne sme biti več kot 25 % števila vaših zaposlenih, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače. V omejitev se ne vštevajo agencijski delavci, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas, omejitev pa se ne uporablja za manjšega delodajalca, to je delodajalca z deset ali manj zaposlenimi (59. člen, 3. odstavek, in 5. člen ZDR-1). Če načrtujete večjo ekipo, preverite svojo kolektivno pogodbo dejavnosti in vprašajte agencijo, za kakšen čas so njeni delavci zaposleni.

Druga so prepovedi. Napotenih delavcev ne smete uporabiti za nadomeščanje delavcev, ki stavkajo; ne, če ste v zadnjih 12 mesecih odpovedali pogodbe večjemu številu zaposlenih; ne na delovnih mestih, kjer iz vaše ocene tveganja izhaja časovno omejena izpostavljenost nevarnostim; in ne v drugih primerih, ki jih določi kolektivna pogodba dejavnosti (59. člen, 2. odstavek). O stavki ali večjem odpuščanju morate agencijo obvestiti v osmih dneh (59. člen, 4. odstavek).

Tretja je enaka obravnava. Med napotitvijo veljajo za delavca določbe ZDR-1, vaše kolektivne pogodbe in vaših splošnih aktov, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljate svojim zaposlenim (63. člen, 2. in 3. odstavek ZDR-1). Če sindikat, svet delavcev ali delavski zaupnik zahteva, ga morate enkrat letno seznaniti z razlogi za uporabo napotenih delavcev in njihovim številom (59. člen, 5. odstavek).

Pisni dogovor med vami in agencijo mora biti sklenjen pred začetkom dela in podrobneje urediti medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika (62. člen, 2. odstavek ZDR-1). Zakon ne predpisuje obrazca, praksa pa pokaže, česa ne sme manjkati:

Delavec mora ob napotitvi prejeti pisno obvestilo o uporabniku, pogojih dela pri njem ter svojih pravicah in obveznostih (62. člen, 4. odstavek). Če vam agencija tega obvestila na vprašanje ne zna pokazati, je to znak, kako vodi tudi ostalo dokumentacijo. Kaj vse zahtevati od ponudnika, ki napotuje v Nemčijo, je zbrano v našem seznamu licenc in dokumentov kadrovskega partnerja.

Zagotavljati delo delavcev sme le delodajalec, ki je pridobil dovoljenje ministrstva, pristojnega za delo, in je vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ali, če ima sedež v drugi državi EU, EGP ali Švici, v evidenco tujih oseb (163. in 167. člen ZUTD). Vi kot uporabnik smete sprejeti napotene delavce le od takega delodajalca (166. člen, 2. odstavek ZUTD).

Kaj tvegate, če ne preverite: uporabnik, ki sprejme napotenega delavca od delodajalca brez dovoljenja in vpisa, se kaznuje z globo od 10.000 do 30.000 evrov, uporabnik z desetimi ali manj zaposlenimi od 5.000 do 10.000 evrov, odgovorna oseba pa s 4.000 evri (178. člen ZUTD). Ponudnik brez dovoljenja tvega globo do 50.000 evrov (179. člen ZUTD). K temu pride subsidiarna odgovornost za plače iz prejšnjega poglavja.

Pogoji za vpis so se z novelo ZUTD-I (Uradni list RS, št. 70/2025, v veljavi od 20. 9. 2025) zaostrili: bančna garancija je zdaj najmanj 100.000 evrov namesto prejšnjih 30.000, agencija s sedežem v drugi državi EU, EGP ali Švici potrebuje podružnico v Sloveniji, glavna dejavnost mora biti posredovanje začasne delovne sile, ponudnik pa v zadnjih dveh letih ne sme imeti pravnomočnih glob za kršitve delovnopravnih predpisov niti neporavnanih plač (164. člen ZUTD). Že vpisane agencije so morale v šestih mesecih od uveljavitve novele, torej do 20. 3. 2026, predložiti dokazila, da nove pogoje izpolnjujejo. Če se torej na spletni strani ponudnika še vedno sklicujejo na garancijo 30.000 evrov, je besedilo staro.

Zagotavljanje dela po slovenskem pravu ureja razmerje med vami, agencijo in delavcem, dokler delavec dela v Sloveniji. Ko slovenska agencija svoje delavce pošlje na vaš projekt v Avstrijo ali Nemčijo, se to razmerje ne spremeni, dodajo pa se pravila države napotitve: potrdilo A1 za socialno zavarovanje, prijava napotitve in plačna pravila države, kjer se delo opravlja. Za zagotavljanje dela v Nemčiji potrebuje agencija poleg slovenskega vpisa še nemško dovoljenje po § 1 AÜG (Erlaubnis zur Arbeitnehmerüberlassung). Druga pot, ki jo nemško pravo pozna, je pogodba o delu (Werkvertrag): podizvajalec izvede dogovorjen obseg del s svojo ekipo in lastnim vodenjem, delavcev pa ne zagotavlja vam.

Evroproces d.o.o. je vpisan v register MDDSZ (evidenčna oznaka 111) in ima nemško dovoljenje AÜG, zato lahko delavce zagotavljamo uporabnikom v Sloveniji in Nemčiji, v Avstriji in Nemčiji pa jih napotujemo kot svoje zaposlene s potrdili A1 in urejenimi prijavami. Za delo na terenu v Nemčiji in Avstriji delavcem zagotovimo in plačamo nastanitev. Kaj pomeni, ko del ekipe pride kot podizvajalska ekipa z lastnim vodenjem, in kaj zahtevati od zunanjega ponudnika, razčlenjuje prispevek o najemanju zunanjih industrijskih delavcev iz EU.

Ali lahko agencijskega delavca po koncu napotitve zaposlim sam? Da. Agencija vam tega ne sme preprečevati ali omejevati (165. člen, 1. odstavek ZUTD), vi pa morate napotenemu delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti in enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas kot svojim zaposlenim (166. člen ZUTD). Delavcu ali kandidatu tega ne sme zaračunati nihče (165. člen, 3. odstavek ZUTD).

Kaj se zgodi, če delavca potrebujem krajši čas, kot je bilo dogovorjeno? Predčasno prenehanje potrebe pri vas ni razlog za prenehanje delavčeve pogodbe za določen čas; agencija mu do izteka plačuje nadomestilo (60. člen, 3. odstavek ZDR-1). Kako se to odrazi v vašem razmerju z agencijo, določa dogovor, zato je odpovedni rok treba zapisati.

Ali sme delavce zagotavljati agencija s sedežem v Avstriji ali na Hrvaškem? Da, če je vpisana v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb pri ministrstvu in ima po noveli ZUTD-I podružnico v Sloveniji (164. in 169. člen ZUTD). Preverite evidenco, ne le register.

Ali za posredovanje zaposlitve agencija potrebuje dovoljenje? Kot tržno dejavnost ne; ZUTD je ne omejuje, potrebna je le registracija dejavnosti (SKD 78.100). Koncesija ministrstva je potrebna samo za izvajanje javnih storitev za trg dela (85. in 86. člen ZUTD). Zato vpis v register agencij pove nekaj le o zagotavljanju dela, ne o kadrovskem svetovanju.

Če imate pred sabo ponudbe z različnimi imeni, jih izenačite z dvema vprašanjema: kdo bo delavčev delodajalec in pod katero evidenčno oznako je ponudnik vpisan v register. Če iščete delavce za proizvodnjo, kovinsko industrijo ali gradbišče v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji, opišite projekt na strani za najem delavcev: profil, število, lokacijo, začetek in trajanje. Praviloma se v 24 urah oglasimo z razpoložljivostjo in vam povemo, kateri model za vaš primer ustreza. Pregled celotne storitve z napotitvijo in dokumentacijo je na strani agencije za delovno silo.