V tem članku
Ključne ugotovitve
Urna postavka agencijskega delavca se začne pri vaši plači za primerljivo delo, ker mora delavec dobiti plačo po vaši kolektivni pogodbi in aktih. Zakon k bruto plači doda 17,10 % prispevkov delodajalca, regres najmanj v višini minimalne plače, plačan dopust, praznike, krajše bolniške ter povračila za prehrano in prevoz. Ponudbe se razlikujejo predvsem pri nastanitvi, poti, opremi, dodatkih, najmanjšem obsegu in storitvi agencije, zato jih primerjajte po istih točkah.
Najem delavca prek agencije stane toliko, kolikor znaša plača za primerljivo delo pri vas, skupaj z zakonskimi stroški delodajalca in storitvijo agencije.
V nadaljevanju je razloženo, kateri del urne postavke določa zakon, kateri je stvar dogovora in kako dve ponudbi primerjate na isti osnovi. Naše cene ne navajamo, ker jo dogovorimo za vsako naročilo posebej. Če že veste, koliko delavcev in katere profile potrebujete, lahko povpraševanje za najem delavcev oddate takoj.
Pravila veljajo za slovensko agencijo, ki delavce zaposli in jih napoti k vam. Zakon temu reče zagotavljanje dela delavcev uporabniku. Veljajo tudi, ko delavci delajo v Avstriji ali Nemčiji.
Iz česa je sestavljena urna postavka agencijskega delavca?
Vsaka resna ponudba je seštevek istih sestavin. Ko jih poznate, vidite, kje se ponudbe zares razlikujejo.
- Bruto plača za primerljivo delo pri vas, z dodatki za nočno in nadurno delo, delo ob nedeljah in na praznike.
- Prispevki delodajalca: 17,10 % od bruto plače.
- Plačane ure brez dela: letni dopust, prazniki in krajše bolniške odsotnosti.
- Regres za letni dopust, najmanj v višini minimalne plače na leto.
- Povračila stroškov za prehrano med delom in prevoz na delo.
- Stroški napotitve, kadar je delo daleč od doma ali v tujini: pot, nastanitev, dnevni stroški.
- Storitev agencije: iskanje in izbor delavcev, obračun plač, evidence, nadomeščanje in njen zaslužek.
Prvih pet sestavin določata zakon in kolektivna pogodba. Pri zadnjih dveh se agencije razlikujejo, zato tam ponudbe primerjate.
Plača: izhodišče je vaša plačna lestvica
Agencijski delavec mora za delo pri vas dobiti plačo po kolektivni pogodbi in splošnih aktih, ki zavezujejo vaše podjetje. Tako določa 61. člen ZDR-1, Zakona o delovnih razmerjih. Upravičen je tudi do ugodnosti, ki jih dajete svojim zaposlenim (63. člen ZDR-1).
Za vas to pomeni, da agencija ceno začne pri vaši plači za primerljivo delovno mesto. Dobra agencija bo zato pred ponudbo vprašala po vaši plačni lestvici, dodatkih in delovnem času. Če tega ne vpraša, ponudba ne temelji na plači, ki jo bo delavec moral dobiti.
Višino dodatkov za nočno delo, nadurno delo, delo ob nedeljah in na praznike določa kolektivna pogodba vaše dejavnosti (127. in 128. člen ZDR-1). Nadurno delo je omejeno na 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto, s pisnim soglasjem delavca pa največ 230 ur na leto (144. člen ZDR-1). Če načrtujete veliko nadur, naj ponudba pove, kako jih obračuna. Za kaj kot uporabnik odgovarjate sami, pojasnjuje članek o obveznostih podjetja pri zagotavljanju dela delavcev.
Kaj zakon doda k bruto plači
Nad bruto plačo so stroški, ki jih ima vsak delodajalec. Agencija jih kot delodajalec plača in jih vključi v ceno.
- Prispevki delodajalca: 17,10 %. To je 16,10 % za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, zaposlovanje ter poškodbe pri delu, in 1 % za dolgotrajno oskrbo, ki se plačuje od 1. julija 2025. Pri minimalni plači 1.481,88 € bruto za leto 2026 to znaša 253,40 € na mesec.
- Regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, za leto 2026 torej najmanj 1.481,88 €. Agencija ga mora izplačati do 1. julija (131. člen ZDR-1).
- Letni dopust najmanj štiri tedne na leto (159. člen ZDR-1) in prazniki, za katere delodajalec plača nadomestilo plače (137. člen ZDR-1). Te ure so plačane, čeprav delavec takrat ne dela.
- Bolniška odsotnost: nadomestilo za krajše odsotnosti plača delodajalec iz lastnih sredstev. Šele daljše odsotnosti gredo v breme zdravstvenega zavarovanja (137. člen ZDR-1).
- Prehrana med delom in prevoz na delo: delodajalec ju povrne v višini, ki jo določa kolektivna pogodba dejavnosti ali uredba (130. člen ZDR-1).
- Čas brez dela: ko agencija delavcu, zaposlenemu za nedoločen čas, ne more zagotoviti dela, mu plača nadomestilo. To znaša najmanj 80 % njegove povprečne plače iz zadnjih treh mesecev (61. in 137. člen ZDR-1).
Agencija plačan dopust, praznike in bolniško razporedi na opravljene ure. Zato je urna postavka vedno višja od bruto urne plače s prispevki. To ni zaslužek agencije, ampak strošek, ki bi ga imeli tudi z lastnim zaposlenim.
Stroški, ki so stvar dogovora
Nekaterih stroškov zakon ne razdeli. Kdo jih nosi in ali so v urni postavki, določita ponudba in pogodba. Pri teh postavkah se ponudbe najbolj razlikujejo.
| Strošek | Kaj vprašati agencijo |
|---|---|
| Nastanitev | Ali je zagotovljena, kdo jo plača in ali je strošek v urni postavki. |
| Pot do delovišča | Kdo plača pot in ali se čas potovanja šteje v delovni čas. |
| Osebna varovalna oprema | Kaj delavec prinese s seboj in kaj dobi pri vas. |
| Zdravniški pregled pred napotitvijo | Kdo ga uredi in ali je strošek v ceni. |
| Usposabljanje za varno delo | Kdo izvede splošno usposabljanje in kdo usposabljanje za konkretno delovno mesto. |
| Iskanje in izbor delavcev | Ali ponudba vsebuje posebno provizijo ali pristojbino. |
Pri Evroprocesu ločene provizije za iskanje ali posredovanje ni, ker delavci ostanejo zaposleni pri nas. Zdravniški pregled pred napotitvijo uredimo mi. Splošno usposabljanje za varno delo izvedemo mi, usposabljanje za konkretno delovno mesto pa vi kot naročnik. O nastanitvi in osebni varovalni opremi se dogovorimo za vsak posel posebej.
Delo v Avstriji ali Nemčiji: kaj se spremeni
Ko slovenska agencija delavca napoti v tujino, ostane zaposlen in zavarovan v Sloveniji. To dokazuje potrdilo A1. Plača pa mora dosegati najmanj tisto, kar velja v državi, kjer dela.
- Avstrija: napoteni delavec ima za čas napotitve pravico vsaj do plačila, ki po zakonu ali kolektivni pogodbi pripada primerljivim delavcem v kraju dela. Tako določa avstrijski zakon proti plačnemu in socialnemu dampingu (Lohn- und Sozialdumping-Bekämpfungsgesetz, LSD-BG), § 3. Koliko to znaša v gradbeništvu, pojasnjuje članek o minimalni plači v avstrijskem gradbeništvu.
- Nemčija: agencijski delavec mora za čas dela pri vas dobiti enake bistvene delovne pogoje in plačilo kot vaš primerljivi zaposleni. Tako določa nemški zakon o zagotavljanju dela (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz, AÜG), § 8. Od tega lahko odstopa nemška kolektivna pogodba za agencijsko delo. Ne sme pa iti pod najnižjo urno postavko za agencijsko delo, ki jo določi uredba. Pri plači odstopanje praviloma velja le prvih devet mesecev pri istem uporabniku (§ 8, odstavka 2 in 4 AÜG). Nemška minimalna plača je od 1. januarja 2026 13,90 € bruto na uro.
Gradbena dela v Nemčiji pri nas vedno potekajo kot projektno delo podjetja EP Montaža d.o.o. po podjemni pogodbi (Werkvertrag), ne kot izposoja delavcev. Razliko med modeloma pojasnjuje članek izposoja delavcev ali podjemna pogodba v Nemčiji.
Pri delu v tujini preverite tudi, ali so pot, nastanitev in dnevni stroški v urni postavki. Vprašajte še, kdo uredi prijave, ki jih država dela zahteva pred začetkom dela.
Kako primerjati dve ponudbi
Dve urni postavki lahko primerjate šele, ko pomenita isto. Postavite ponudbi drugo ob drugo in pri vsaki preverite teh šest točk.
- Enota: ali je cena za opravljeno uro pri vas ali za vsako plačano uro, tudi za dopust in praznike.
- Dodatki: kako se zaračunajo nadure, nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih.
- Najmanjši obseg: ali ponudba zahteva najmanj ur na teden ali najkrajše trajanje in kdo plača čas brez dela.
- Napotitev: ali so pot, nastanitev in dnevni stroški v urni postavki ali se zaračunajo posebej.
- Oprema in usposabljanje: kdo zagotovi osebno varovalno opremo, zdravniški pregled in katero usposabljanje.
- Zamenjava in prekinitev: v kolikšnem času in na čigave stroške agencija zamenja delavca ter kakšen je odpovedni rok.
Previdni bodite pri ceni, ki je bistveno nižja od drugih. Če agencija delavcu ne izplača plače, lahko delavec plačilo za delo pri vas zahteva od vas. Kot uporabnik ste namreč subsidiarno odgovorni (62. člen ZDR-1). Kako agencijo preverite pred podpisom, opisuje članek o izbiri kadrovske agencije.
Kako pridete do konkretne ponudbe
Evroproces cenika ne objavlja. Cena je odvisna od profila in certifikatov, kraja dela, trajanja, števila delavcev in izmenskega dela, zato jo dogovorimo za vsako naročilo posebej.
Za točno ponudbo nam pošljite profil in certifikate, ki jih potrebujete, število delavcev, kraj dela, predviden začetek in trajanje ter delovni čas z izmenami. Če imate kolektivno pogodbo ali plačno lestvico za primerljivo delo, jo omenite, saj je izhodišče za plačo. Na povpraševanja odgovorimo v 24 urah. Povpraševanje oddate na strani najem delavcev.
Viri in nadaljnje branje
- 01Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), PISRS, prečiščeno besedilo (zadnja sprememba Uradni list RS 70/25) — 61., 62., 63., 126.–128., 130., 131., 137., 144. in 159. člen (prebrano 16. 10. 2026)pisrs.si
- 02Minimalna plača — gov.si (2026: 1.481,88 EUR bruto; prebrano 16. 10. 2026)gov.si
- 03Prispevki za socialno varnost — SPOT (stopnje in prispevek za dolgotrajno oskrbo; stran spremenjena 6. 10. 2026)spot.gov.si
- 04Lohn- und Sozialdumping-Bekämpfungsgesetz (LSD-BG) § 3 — RIS (Fassung vom 16. 10. 2026)ris.bka.gv.at
- 05Arbeitnehmerüberlassungsgesetz (AÜG) § 8 Grundsatz der Gleichstellung — gesetze-im-internet.de (read 16. 10. 2026)gesetze-im-internet.de
- 06Fünfte Mindestlohnanpassungsverordnung (MiLoV5) § 1 — gesetze-im-internet.de (read 16. 10. 2026)gesetze-im-internet.de
